Na naš elektonski naslov smo prejeli že kar nekaj vprašanj naših uporabnikov spletnih strani, ki so prejeli res vabljivo vabilo z namenom spletne povezave na slovenianseo.com. Ker smo bili tudi sami deležni enakega elektronskega sporočila, smo zadevo raziskali in kmalu smo odkrili članek v časopisu Delo – Sobotna priloga ter še nekaj podobnih.
Avtor opisuje kako je mu je pred nekaj dnevi pisala znanka, da so na službeni elektronski naslov prejeli naslednji dopis.
Od: Helga Crljen [mailto:Helga.Crljen@slovenianseo.com]
Zadeva: Predlog povezave (Ponudba)
Kolega upravljavec spletni strani,
Naleteli smo na spletno stran (…), medtem ko smo pregledovali splet in sklenili smo, da bi želeli izmenjati povezave z vami. Kar ponujam, je brezplačno, pošteno in koristno medsebojno sodelovanje v zameno za povratno povezavo.
Na naslovu http://www.slovenianseo.com/ lahko najdete vse, od vodičev za začetnike do tematik za napredne uporabnike, kar bo prav tako resnično pripomoglo k večjem obisku vaše spletne strani. Vse to je popolnoma brezplačno.
Prosim, sporočite mi, kaj mislite o tem, kajti se že veselim izmenjavi povezav z vami.
S spoštovanjem,
Helga Crljen – Slovenianseo.com
***
Mamljiva ponudba je prvi znak prevare
Ponudba se ji je zdela vabljiva, ker so se v službi večkrat pogovarjali, da bi morali izboljšati prepoznavnost spletnega mesta. A jo je zmotilo, da na spletni strani slovenianseo.com kljub navidezno profesionalni naslovnici niso delovale nekatere notranje povezave. Zato jo je zanimalo, ali lahko pošiljatelju sploh zaupa.
Pri podobnih spletnih dilemah je dobro upoštevati dve temeljni dejstvi, ki jih skoraj v vsaki oddaji ponovijo ustvarjalci izjemno poučne »prevarantske« televizijske serije The Real Hustle, ki jo že več sezon predvajajo na britanskem BBC. Če se nekaj zdi predobro, da bi bilo resnično, potem najverjetneje res ni resnično. Če nekdo zares ne bi hotel »ničesar« od vas, potem vam ne bi pisal.
Ker upravitelji strani slovenianseo ponujajo nekaj, kar se zdi predobro, da bi bilo resnično (čudežno spletno prepoznavnost), in hkrati od prejemnikov pisma nekaj hočejo, lahko utemeljeno pomislimo, da je ponudba sumljiva. Prvi korak je guglanje: vpisovanje ključnih besed v iskalnik (ime podjetja ali storitve, kontaktne osebe …) in pregled zadetkov. Ker spletni prevaranti dobro poznajo uporabniške navade, mora guglanje prinesti nekaj rezultatov, saj bi bila prevara preveč očitna, če ne bi bilo nobenega zadetka. A sami zadetki še ne dokazujejo ničesar, zato jih je treba zelo pozorno brati.
Kako preveriti ali gre za spletno prevaro
Najprej sem preveril kontaktno osebo: Helgo Crljen. Ime se zdi nekoliko nenavadno (prvi opozorilni znak) in se v tej kombinaciji ponovi samo v povezavi s stranjo sloseo (drugi opozorilni znak). Gospodična Helga ima očitno svoj elektronski profil na poslovnem družabnem omrežju linkedin. Njena fotografija ni najbolj prepričljiva za osebo, ki nagovarja morebitne poslovne partnerje, še bolj nenavadno je majhno število stikov (za osebo, ki bi morala biti spletni specialist?), njeno »poslanstvo« in reference, saj google ne najde podjetij, s katerimi je sodelovala.
Nato me je zanimalo, kdo je registriral spletno stran slovenianseo.com. To najlaže ugotovimo, če v google vpišemo iskalni niz »whois slovenianseo.com«, saj tako pridobimo kar nekaj informacij o iskani strani: kdo in kdaj jo je registriral, kje gostuje in podobno. Med podatki je bil tudi sedež podjetja (Turjaška 27, Portorož) in mobilna telefonska številka, a je preverjanje v spletnem zemljevidu Slovenije pokazalo, da v Portorožu ni Turjaške ulice. Hkrati telefonske številke ni bilo v telefonskem imeniku ponudnikov mobilne telefonije.
Vabljivo ponudbo je torej poslala oseba z neprepričljivim profilu na linkedinu, spletno stran pa je registriralo podjetje, ki ima sedež na izmišljeni portoroški ulici.
Kakšen je namen ustanoviteljev slovenianseo?
Kolega Domen Savič, dober poznavalec poštenih in manj poštenih internetnih praks, mi je potrdil, da spletni iskalniki nagrajujejo spletna mesta, na katera kaže veliko povezav, saj je število takšnih povezav pomemben pokazatelj njegove relevantnosti. S tem ni nič narobe, dokler sta spletišči, ki si povezave izmenjujeta, pomensko polni in namenjeni dejanski komunikaciji, meni Savič. Do težav pa pride, ko nepridipravi ustvarijo irelevantno spletišče in prosijo ostale uporabnike, naj povezavo do njega objavijo na svojih spletiščih.
Če uporabniki povabilu nasedejo in na pomensko polnemu spletišču objavijo povezavo do popolnoma praznega spletnega mesta, mu s tem umetno dvigujejo ugled oziroma ga približujejo vrhu iskalniških rezultatov. Ko takšno prazno spletišče pridobi dovolj umetnega ugleda in se začne pojavljati na vrhu iskalniških rezultatov, ga skušajo ustanovitelji prodati najboljšemu ponudniku. Ker je položaj domene v iskalnikih razmeroma visok – ponavadi gre za zelo dobro izbrana imena domen -, lahko iztržijo precej več denarja kot so plačali za prvotno domeno.
Opisano spletno zavajanje je razmeroma nedolžno, saj žrtve verjetno ne more doleteti hujšega kot kazen googlovega algoritma (pri Googlu sproti razvijajo zaščite proti takšnim praksam, zato je umetno izmenjevanje povezav večinoma neuspešno in lahko kaznuje tudi tiste, ki vzpostavljajo povezave na prazno spletišče). Vendar tudi kaže, da se sofisticiranost preprostih spletnih prevar zvišuje, saj so se njeni snovalci potrudili z merjenim pošiljanjem elektronske pošte v približno spodobni slovenščini, postavili spletno stran in ustvarili elektronski profil kontaktne osebe. Nekaj dodatnih klikov hitro razkrije pomanjkljivosti in opozori, da ponudniku verjetno ne smemo zaupati.
A marsikdo nikoli ne naredi teh nekaj dodatnih klikov. Tudi kadar ne gre samo za izmenjevanje internetnih povezav.
Vir: Delo